Velikokrat se mi zazdi, da imam povišan sladkor. Res težko opišem ta občutek, vendar se mi zdi, kot da se nikakor ne morem odžejati in zaradi tega hodim dostikrat na wc. Mam suha usta in pa kljub vsej hrani sem še vedno lačna. K sreči imam prijateljico ki dela v lekarni, in mi je že enkrat omenila, da pri njej se na vsake toliko časa izvaja merjenje za povišan sladkor, in da mi bo povedala in javila termin, če bom si želela izmeriti sladkor. Mislim, da glede na to da imam sum za povišan sladkor, res nebi škodilo, če bi šla na kakšno merjenje sladkorja.
Zato da se lahko pomirim in ne obremenjujem preveč s tem, saj se mi zdi, da mi je ob neprenehnem razmišljanju samo še slabše. Tako sem prijateljico poklicala, ter jo povprašala, ali morda ve, kdaj bodo zopet imeli meritve za sladkorno. Brez problema mi je odgovorila, da me bo naslednji dan po službi takoj poklicala, ker more preverit. Vprašala me je, ali imam morda povišan sladkor, vendar sem ji lahko le povedala, da sumim, da bi ga pa morda res lahko imela. Tako me je naslednji dan prijateljica, res poklicala. Končno je prišel termin, ko imajo v lekarni brezplačno merjenje sladkorja, tako da tisto jutro nisem nič jedla ali pila, saj je dobro da greš na tešče opravljat meritve. Sicer bi lahko tudi kaj pojedla, vendar bi morala potem počakati še vsaj tri ure, če bi želela imeti dosledne rezultate. Tako sem takoj ob vstopu v lekarno se postavila v vrsto za merjenje sladkorja, k sreči sta bili samo dve gospe pred mano, tako da sem kar hitro prišla na vrsto.
Tisti teti, ki mi je piknila na prst, da je vzela vzorec, sem povedala, da nisem zjutraj še nič jedla, tako je lahko pravilno nastavila tisti sladkorni merilnik. Nakar mi je pa povedala, da imam res povišan sladkor, vendar pa da je še vse v neki meji normale, in da mi ni potrebno zganjati panike, edino pa, da naj se še vedno vseeno malo bolj pazim.…