Ovce. Čudovite male živali, ki nam dajejo prepotrebno volno za naša oblačila. Ko jih postrižemo s posebnim postopkom pridobivamo volno. Že stoletja. Ženske so si v starih časih, ko še ni bilo radia in televizije, krajšale čas ob dolgih zimskih večerih in za svoje številne otročke in pa moža pletle nogavice, puloverje in šale. Pa še marsikaj bi se lahko našlo. Naše babice še dandanes pletejo večinoma nogavice in šale ter jih podarjajo svojim vnučkom in bližnjim sorodnikom, najpogosteje za Miklavža ali božič. So pa ovce uporabne tudi še za kaj drugega, ne samo za volno. Še kot otrok, ko smo s starši potovali na jug na dopust sem že takrat ob cesti, skoraj v vsaki gostilni opazil velike peči, v katerih so se na kol pritrjene vrtele nad ognjem. Nekje jagnje, nekje odojek. Različno je bilo. Dandanes pa so na krožniku popularne tudi pri nas. Moj prijatelj jih je tudi imel namesto kosilnice. Ima veliko zemlje oziroma travnik okrog hiše je zelo velik in na strmem pobočju, ki je težko dostopno za motorno kosilno.
Tako si je omislil kar lepo število ovac in koz, ki so pridno skrbele, da trava ni bila previsoka. Travnik je imel ograjen na štiri dele. Vsak dan jih je spustil v drug del, da niso bile skozi na istem, ker bi se drugače pasle samo na enem koncu, zdaj pa je višina trave povsod skoraj enaka. Tako je prihranil kar nekaj prepotrebnega časa in pa slabe volje. Pa še zraven volne, mleka in sira so mu dale še delovno silo. Iznajdljivo ni kaj. Čreda potrebuje seveda tudi še čuvaja. Pa ne človeka ampak njegovega najboljšega prijatelja, psa. Vedno veselo tekajo med njimi, lajajo in jih čuvajo da katera ne zaide predaleč. Čudovita simbioza.…
